Ker Luzern Vsebuje snovi, ki so potrebne za zdravje prebavnega trakta in sluznice – klorofil, karotenoide, vitamine A, Kiu, vlaknine in esencialne aminokisline, lahko lucerno označimo za zdravilno rastlino, torej jo uporabljamo pri regeneraciji želodca in prebavnega sistema.
Katere druge sestavine vsebuje lucerna?
Zaradi obilice sestavin ima lucena zelo bogato zgodovino uporabe. Zaradi vzdržljivosti in hitrosti svojih konj, hranjenih z lucerno, so Arabci zelo cenili to rastlino in jo imenovali al-fac-facah oziroma oče vse hrane. Španci so kasneje to ime skrajšali in rodila se je nova, nam bolj znana oblika imena – alfalfa. Biolog Frank Bouer je lucerno (latinsko: Medicago sativa) označil za veliko zdravilko, potem ko je ugotovil, da listi vsebujejo kar 8 eksogenih aminokislinki potrjuje sloves lucerne kot kakovostne beljakovinske hrane za ljudi in živali. Alfalfa je bogat vir vitaminov A, B1, B6, C, E, U in K ter je bogat z minerali, predvsem kalcijem, fosforjem, kalijem, železom in cinkom.
Kakšne zdravilne lastnosti ima lucena?
Poleg nespornih hranilnih vrednosti ima ta rastlina tudi zdravilne lastnosti, zato jo že stoletja uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini, kjer so jo zdravniki priporočali za zdravljenje bolezni prebavil, predvsem razjed na želodcu in dvanajstniku. Ajurvedski zdravniki so uporabljali lucerno predvsem za zdravljenje razjed in pomoč pri prebavi, predpisovali pa so jo tudi za artritične bolečine in zastajanje vode (edem). Medicina 19. stoletja beleži uporabo listov lucerne kot tonika pri prebavnih motnjah, slabokrvnosti in za spodbujanje laktacije pri doječih materah. Ena od osnovnih sestavin lucerne je vitamin U – rastlinski encim, ki pospešuje regeneracijo poškodovane sluznice prebavnega sistema, torej podpira celjenje želodčnih razjed.
Kaj je vitamin U in kaj počne?
Vitamin U prevzel ime po besedi ulcuskar v prevodu iz latinščine pomeni razjeda. Po kemijski obliki je S-metilmetionin in ga najdemo največ v živilih, kot so zelje, grah, špinača, šparglji, brokoli itd. Ker pa je zelo nestabilen že pri nekoliko višjih temperaturah, je kakršna koli toplotna obdelava le-teh živila vodi v njegovo razgradnjo. Predpostavlja se, da je osnovno mehanizem delovanja vitamina U je sposobnost vezave in inaktivacije histamina, molekule, ki ima pomembno vlogo pri razvoju želodčnih razjed. Histamin namreč vodi do izločanja želodčnega soka; večja kot je proizvodnja histamina, večje je izločanje želodčnega soka, posledica tega pa je nastanek razjed. Vitamin U se veže na histamin, zaradi česar je histamin neaktiven, zaradi česar je želodčna vsebina manj kisla in razjeda se hitreje celi.
Alkalizirajoči učinek lucerne – nevtralizacija želodčnega soka
Poleg vitamina U lucerna vsebuje precejšnjo količino klorofila in minerali, ki so odgovorni za alkalizirajoči učinek, torej nevtralizacijo želodčne kisline. Alfalfa podpira celjenje ran s spodbujanjem rasti novega tkiva in s tem zmanjšuje tveganje za bakterijske okužbe. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin lajša zaprtje in napenjanje ter tako kot nopal in inulin deluje prebiotično. Je naravni diuretik, zato je lucerna uporabna pri preprečevanju okužb sečil. Ker deluje alkalizirajoče in diuretično, je lahko koristen dodatek k terapiji pri sklepnih in revmatskih bolečinah. Zaradi bogastva mineralov, alkalizirajočega klorofila in snovi s fitoestrogenskimi lastnostmi velja lucerna za zaveznico žensk pri preprečevanju osteoporoze.
Luzern krepi oslabljeno telo, prispeva k njegovemu čiščenju in alkalizaciji.
Komu se priporoča uporaba izdelkov z lucerno in kako okrepiti njen učinek?
Kako doziramo izdelke iz lucerne in kako dolgo jih lahko uporabljamo
Priporočeno glede na literaturo dnevna porcija lucerne je 2-4 g, lahko pa varno jemljete tudi večje količine, kot priporoča dietetik ali zdravnik.
Zaradi visoke vsebnosti v maščobi topnih vitaminov, ki se – za razliko od vodotopnih – kopičijo v telesu, lahko lucerno uživamo neprekinjeno 2-3 mesece, potem pa naredimo mesec dni premora.
Kontraindikacije za uporabo lucerne. Kdo ne more uporabljati lucerne?
Ljudje, ki jemljejo peroralne antikoagulante, ne smejo jesti lucerne ali drugih živil, ki jo vsebujejo vitamin K ali se posvetujte z zdravnikom. Alfalfe ne smejo uživati ljudje z avtoimunskimi boleznimi.
