Vedno več ljudi je alergikov, saj nas vse več substanc senzibilizira, povzročajo različna obolenja – poleg senenega nahoda tudi lokalno pordelost kože, solzenje oči, srbeče nebo in žrelo, hripavost, otekanje, glavobole, razdražljivost in izgubo apetita, driska in bolečine v trebuhu. Senzibilizacija (alergija) se lahko kaže na več načinov in prizadene različne organe – od glave do skoraj stopal, saj je vse odvisno od vrste alergije. Glavni vzrok za vse te neprijetne manifestacije je alergen – povzročitelj preobčutljivosti. Vsaka na videz neškodljiva snov lahko postane snov. Domnevno naj bi do leta 2020 približno 50 % našega prebivalstva imelo neko vrsto alergije.
Vsaka alergija je nenormalna reakcija imunskega sistema na dejavnik, ki povzroči vrsto burnih reakcij v telesu.
Kako deluje?
Ko alergen vstopi v telo, se le-to brani s povečano proizvodnjo histamina. Ta snov, ki se kopiči v mastocitih kože, dihalnih poti in prebavnega trakta – igra pomembno vlogo v obrambnem mehanizmu. Pekoč občutek v koži po drobcu, piku komarja, praskanju itd. je posledica histamina, ki se sprošča iz mastocitov v obrambne namene! Vendar ima histamin slab sloves zaradi alergijskih reakcij, ko dražljaj sploh ni nevaren, zato telo sprošča histamin povsem po nepotrebnem. Simptomi in vrste alergij se lahko spreminjajo s starostjo. Tukaj je hiter “pregled alergij.”
seneni nahod
Gre za alergijski rinitis, ki ga povzroča predvsem preobčutljivost na prisotnost cvetnega prahu rastlin v zraku. Ker so vseprisotne, so lahko alergijske reakcije nenadne in dolgotrajne. Ta vrsta alergije se pojavi med cvetnim prahom rastlin. Nekatere rastline se začnejo opraševati že januarja (tudi v našem podnebju pozimi!), zato nas ta vrsta alergije lahko muči več mesecev v letu. Najbolj značilni simptomi so solzenje oči, nosni izcedek ali zamašitev (zamašitev), kihanje in draženje sluznice.
Alergija na hrano
Ta vrsta alergije (na hrano) lahko povzroči: bruhanje, slabost, drisko, zaprtje in bolečine v trebuhu. Pogosto je prvi simptom napihnjen trebuh, črevesne kolike, izguba apetita, neprijeten zadah in … srbenje v anusu! Alergija na hrano lahko povzroči tudi spremembe v drugih sistemih ali organih. Simptomi vključujejo utrujenost, čezmerno zaspanost, glavobole, težave s koncentracijo in hiperaktivnost. Najpogostejša alergena živila so beljakovine kravjega mleka (kazein) ali njegov sladkor (laktoza), jajčni beljak, sezonsko sadje (jagode!), zelenjava (paradižnik, zelena), oreščki (predvsem arašidi) in mnoga druga.
Kožne alergije – od izpuščaja do atopičnega dermatitisa
To je druga vrsta alergije, vendar vpliva na kožo. Običajno nastane pod vplivom rastlinskih ali živalskih snovi (mačja, pasja dlaka), kemičnih spojin (lateks), kovin (nikelj, krom) ali hrane. Lahko je posledica fizičnega stika kože z alergenom (kozmetika, nikelj v nakitu, ki ga nosimo na telesu, rokavice iz lateksa), pa tudi uživanja določenih izdelkov. Simptomi so: koprivnica (srbenje in vodeni mehurji na koži), različne oblike ekcemov (ekcemi). Kožne alergije povzročajo spremembe na koži – rdečico, suhost, bolečino in srbenje. Poslabšanje kožne alergije imenujemo atopijski dermatitis (AD).
Kako se zaščititi pred alergijami?
Nekaterim vrstam alergij se lahko izognemo z izogibanjem alergenom. Najprej pa jih morate prepoznati in nato poskušati odstraniti iz svojega neposrednega okolja.
Toda ob upoštevanju vrste snovi, s katerimi prihajamo v stik in lahko povzročijo takšno reakcijo v telesu, ter stalne prisotnosti alergenih spojin v okolju – postane ta naloga zelo težka, pogosto pa celo nemogoča. ..
Na pomoč priskoči skupina antialergikov, predvsem antihistaminikov, največkrat peroralnih, ki zavirajo izločanje histamina v telesu. Antihistaminiki so na voljo brez recepta, vendar to ne pomeni, da jih lahko bolnik uporablja brez zmernosti. Takšna zdravila brez recepta vključujejo: loratadin in cetirizin, za katere je značilno dolgotrajno delovanje, kar je še posebej pomembno, ker blokirajo škodljive učinke histamina. Dokazano je tudi, da antihistaminiki delujejo tudi protivnetno. Učinkovitost peroralnih antihistaminikov je največja pri alergijah zgornjih dihalnih poti (polinoza) in akutni urtikariji. Pri nekaterih vrstah alergij je učinkovito lokalno dajanje zdravil – intranazalno, inhalacijsko (z inhalatorji), v veznično vrečko in na kožo. Prednost takšnega dajanja zdravil je možnost doseganja visokih lokalnih koncentracij in izogibanje sistemskim stranskim učinkom. Poleg tega je začetek delovanja lokalnih zdravil, na primer vazokonstriktorjev, običajno hitrejši kot pri peroralnem dajanju.
Le v primeru življenjsko nevarnih simptomov (anafilaktični šok) ali hudega poslabšanja alergije je bolje, da zdravila dajemo splošno ali celo intravensko.
Pomembna je tudi specializirana nega – pri kožnih alergijah uporaba lekarniških čistilnih in negovalnih pripravkov (mehčala). Pri senenem nahodu je priporočljiva uporaba pršil z morsko vodo ali fiziološke raztopine, ki pomagajo pri dnevni higieni, saj odstranijo alergene iz nosne sluznice. V primeru alergijskega konjunktivitisa je po ublažitvi akutnih simptomov vredno uporabiti kapljice za oko – t.i. umetne solze, ki bodo pomagale odstraniti nečistoče s površine zrkla.
