\n
<\/p>\n
klorofil<\/b><\/span> je popolnoma edinstvena snov, \u010dude\u017ena spojina za \u017eivljenje. Vzemite molekulo vode in molekulo ogljikovega dioksida, dodajte son\u010dno svetlobo in … ni\u010d se ne zgodi. Vsaj dokler v reakciji ne sodeluje klorofil. Potem pa se za\u010dnejo dogajati neverjetne stvari! Za\u010dne se fotosinteza, ogljikov dioksid in voda za\u010dneta reagirati, sintetizirajo se ogljikovi hidrati in proizvaja kisik. Zdi se nam samoumevno, a brez fotosinteze, torej brez klorofila, \u017eivljenja na Zemlji ne bi bilo, sploh pa ne v tak\u0161ni obliki, kot ga poznamo danes.<\/p>\n Molekula klorofila<\/b><\/span> je zelo podobna molekuli \u010dlove\u0161kega hemoglobina. Ve\u010d popolnoma urejenih atomov ogljika, kisika, vodika in du\u0161ika, pri \u010demer sta osrednja atoma magnezij v klorofilu in \u017eelezo v hemoglobinu. Zaradi podobnosti s hemoglobinom klorofil nakazuje, kako koristen bo za na\u0161e telo.<\/p>\n In res deluje na \u010dlove\u0161ko telo kot eliksir. Pospe\u0161uje celjenje ran, ima protivnetne lastnosti in se lahko uporablja tudi kot notranji deodorant.<\/p>\n Derivati \u200b\u200bklorofila<\/b><\/span> ima podobno aplikacijo kot sama klorofil<\/b><\/span>razlikujejo pa se po fizikalno-kemijskih lastnostih. Eden od njih je klorofilin, med sintezo katerega se atom magnezija v sredi\u0161\u010du molekule nadomesti z atomom bakra. Prednost klorofilina je v tem, da je za razliko od naravnega klorofila vodotopen in zato bolj uporaben za na\u0161e telo. Zato je teko\u010di klorofil kombinacija klorofilina in vode.<\/p>\n Znanstveniki so dokazali, da imajo klorofil in njegovi derivati \u200b\u200bmo\u010dne antioksidativne lastnosti ter so u\u010dinkoviti antimutageni (delujejo proti faktorjem mutacije) in antikarcinogeni.<\/p>\n Aflatoksini<\/b><\/span> Gre za nevarne strupe, ki so jih odkrili v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja, ko je v Angliji iz neznanih razlogov poginilo 100.000 puranov. Ko so znanstveniki iskali vzrok tako velike katastrofe, so pregledali tudi hrano teh ptic. Izkazalo se je, da je kriva ara\u0161idova moka iz Brazilije, ki je bila oku\u017eena s plesnijo Aspergillus flavus, ki je proizvajala nevaren toksin.<\/p>\n Tako je bil vzrok najden, odkriti strup pa so poimenovali aflatoksin (toksin Aspergillus flavus). Od takrat je bilo odkritih skupno 20 aflatoksinov. Najdemo jih na primer v mandljih, razli\u010dnih vrstah ore\u0161\u010dkov (ara\u0161idi, le\u0161niki, pistacije, brazilski ore\u0161\u010dki), za\u010dimbah, suhem sadju (npr. fige), koruzi in ri\u017eu. Hrana je onesna\u017eena s temi plesnimi, zlasti \u010de je slabo shranjena.<\/p>\n Aflatoksini so izjemno nevarni tudi za \u010dloveka, ne le zaradi svoje toksi\u010dnosti, ampak tudi zato, ker zavirajo delovanje imunskega sistema in lahko povzro\u010dijo mutacije in prirojene okvare. Lahko povzro\u010dijo tudi raka na jetrih in poslab\u0161ajo potek nekaterih bolezni, npr.<\/p>\n Seveda je iz tega razloga izrednega pomena nadzor nad vsebnostjo plesni v hrani. Vendar to morda ne bo dovolj. Torej, kaj narediti? Tukaj nam bo v pomo\u010d teko\u010di klorofil<\/b><\/span>. Po mnenju znanstvenikov z univerze Oregon State tako klorofil kot njegov derivat klorofilin zmanj\u0161ata absorpcijo aflatoksinov in drugih nevarnih snovi v \u010dlove\u0161ko telo.<\/p>\n Kaj je teko\u010di klorofil? klorofil je popolnoma edinstvena snov, \u010dude\u017ena spojina za \u017eivljenje. Vzemite molekulo vode in molekulo ogljikovega dioksida,…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":12428,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-12427","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-calivita"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/vitashop.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12427","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/vitashop.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/vitashop.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vitashop.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vitashop.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12427"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/vitashop.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12427\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vitashop.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12428"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/vitashop.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12427"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/vitashop.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12427"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/vitashop.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12427"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Iz \u010desa je sestavljena molekula klorofila in kako vpliva na na\u0161e telo?<\/h2>\n
Kaj je klorofilin?<\/h2>\n
Kak\u0161ne lastnosti ima pitni klorofil?<\/h2>\n
Zahrbtni aflatoksini<\/h3>\n
Zelena za\u0161\u010dita<\/h3>\n
Kako teko\u010di klorofil \u0161\u010diti pred toksini in podpira \u010di\u0161\u010denje?<\/h2>\n